Avtor: Gianfranco Sgro, izvršni direktor skupine Arriva
Evropski teden mobilnosti v ospredje postavlja preprosto, a pomembno načelo: učinkovita in dostopna mobilnost mora biti na voljo vsem. Mobilnost namreč pomeni veliko več kot le pot od točke A do točke B. Dobre prometne povezave omogočajo dostop do izobraževanja, zaposlitve in osnovnih storitev, ljudem pomagajo ohranjati samostojnost ter povezujejo skupnosti.
Letošnji evropski teden mobilnosti dodatno pozornost namenja medgeneracijski pravičnosti. To pomeni, da z današnjimi odločitvami ustvarjamo priložnosti za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, hkrati pa ohranjamo možnosti izbire za prihodnje generacije. Tema je še posebej aktualna, saj je Evropska komisija v začetku letošnjega leta objavila svojo prvo strategijo o medgeneracijski pravičnosti.
Zame sta ti temi tesno povezani. Pravičnost v mobilnosti pomeni troje: vsem zagotavljati enak dostop do priložnosti, odpravljati ovire, ki ljudem danes preprečujejo potovanja, ter načrtovati prometna omrežja, ki bodo trajnostno zadovoljevala potrebe skupnosti tudi v prihodnjih generacijah.
Za to moramo ukrepati vsi: prevozniki, vlade in pristojni organi za promet. Poskrbeti moramo, da bo potniški promet že danes dostopen več ljudem, hkrati pa sprejemati dolgoročne odločitve, zaradi katerih bodo prihodnje generacije lahko z zaupanjem izbrale javni prevoz kot svojo prvo izbiro.
Povezovanje ljudi s priložnostmi
Kraj, ki ga izberete za življenje, ne bi smel določati priložnosti, ki so vam na voljo. Brez dobrih prometnih povezav pa se to prepogosto dogaja.
Za mladega človeka je lahko ustrezna avtobusna ali železniška povezava odločilna pri tem, ali lahko pride v šolo, nadaljuje izobraževanje ali sprejme prvo zaposlitev. Družinam, zlasti tistim brez avtomobila, omogoča dostop do dela, zdravstvenih in drugih osnovnih storitev. Za starejše pa je lahko ključna za ohranjanje samostojnosti in povezanosti s skupnostjo.
V Arrivi vsak dan po vsej Evropi prepeljemo na deset tisoče učencev in dijakov v osnovne in srednje šole. To so vsakodnevne poti, vendar lahko njihov vpliv traja vse življenje. Potniški promet lahko s tem, ko zmanjšuje odvisnost dostopa do izobraževanja, zaposlitve in osnovnih storitev od lastništva avtomobila, dohodka ali kraja bivanja, odpira priložnosti več ljudem in podpira socialno mobilnost.
Odpravljanje ovir pri potovanju
Zagotavljanje prometne povezave je šele začetek. Obljubo mobilnosti za vse lahko uresničimo le, če lahko ljudje prevoz uporabljajo varno, z zaupanjem in samostojno.
To pomeni, da moramo prometne sisteme že od začetka načrtovati tako, da bodo vključujoči. To velja za vse, od vozil in postaj do načrtovanja linij, obveščanja potnikov, vozovnic in načinov plačevanja.
Dostopnost pa pomeni več kot le fizični dostop. Poskrbeti moramo tudi, da stroški, negotovost ali življenjske okoliščine ljudem ne preprečujejo potovanj.
V Arrivi skupaj s partnerji te ovire odpravljamo na različne načine: od brezplačnega javnega prevoza za ljudi z nižjimi dohodki na Nizozemskem in podpore programu britanske vlade za brezplačni avtobusni prevoz otrok to poletje do prvega integriranega sistema brezstičnega plačevanja v Italiji, ki v Brescii povezuje mestni in primestni promet.
Pomembno vlogo ima tudi tehnologija. Na vseh naših trgih vlagamo v digitalna orodja, ki ljudem olajšujejo načrtovanje poti in potovanje. Z informacijami o potovanju v realnem času ter preprostejšim nakupom vozovnic in plačevanjem na različnih trgih in pri različnih oblikah prevoza lahko tehnologija prispeva k dostopnejšim in bolj vključujočim storitvam.
Načrtovanje za prihodnje generacije
Pravičnejša mobilnost danes je le polovica naloge. Medgeneracijska pravičnost pomeni tudi zavedanje, da bodo današnje naložbe še desetletja oblikovale možnosti izbire prihodnjih generacij.
To je pomembno, saj naša mesta rastejo, pristojni organi po vsej Evropi pa si prizadevajo zmanjšati emisije. Če želimo čistejši zrak, manj prometnih zastojev in skupnosti, v katerih imajo ljudje resnično možnost izbire načina potovanja, mora biti skupni potniški prevoz del rešitve.
Vendar se to ne bo zgodilo samo od sebe.
Vlade in pristojni organi za promet morajo potniški promet upoštevati že od začetka načrtovanja. Določiti morajo tudi ambiciozne cilje, da bi več poti namesto z osebnim avtomobilom opravili s skupnim prevozom, peš ali s kolesom.
Prevozne storitve moramo načrtovati glede na to, kako ljudje dejansko potujejo, ter izboljšati usklajenost med različnimi oblikami prevoza. Dobro načrtovana prometna vozlišča lahko na enem mestu povežejo avtobusni, železniški in druge oblike prevoza. Tako nastajajo bolj povezana omrežja, zaradi katerih je javni prevoz praktičnejša izbira za vse.
V Arrivi si želimo ambicioznih in merljivih ciljev, da bi več poti namesto z osebnimi avtomobili opravili s skupnim prevozom. Jasni cilji za takšno spremembo potovalnih navad določajo skupno usmeritev. Javnim organom dajejo gotovost za dolgoročno načrtovanje, prevoznikom pa za naložbe v čistejše in sodobnejše vozne parke z dodatnimi zmogljivostmi, ki bodo zadostile prihodnjim potrebam in širitvi prometnih omrežij.
Brez ambicioznih dolgoročnih ciljev bo napredek ostal neenakomeren. Nekatere skupnosti bodo imele kakovostne prometne povezave, druge pa bodo zaostajale. S tem se bodo še poglabljale neenakosti, ki bi jih moral potniški promet pomagati zmanjševati.
Evropski teden mobilnosti bi moral biti več kot le priložnost za razmislek. Okrepiti bi moral našo skupno zavezanost dolgoročnim odločitvam in naložbam, ki bodo več ljudem omogočile resnično izbiro načina potovanja, ne glede na to, kje živijo in v katerem življenjskem obdobju so.
V Arrivi želimo z varnimi, zanesljivimi, dostopnimi in trajnostnimi storitvami izboljševati vsakodnevne poti ljudi. Če različne oblike mobilnosti ustrezno povežemo, naredimo več kot le prepeljemo ljudi iz enega kraja v drugega. Danes jih povezujemo s priložnostmi, hkrati pa za prihodnje generacije ustvarjamo čistejše, bolje povezane in pravičnejše skupnosti.
